Osnovne šole v Sloveniji je v minulem šolskem letu obiskovalo več kot 10 tisoč otrok s posebnimi potrebami. Skoraj tri tisoč jih je bilo vpisanih v šole s prilagojenim programom. Tako prvih kot drugih je vsako leto več, kar se kaže že v vrtcih. V tem času je v državnem zboru v postopkih sprejemanja predlog zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki ga starši že dolgo čakajo. Ta naj bi uredil pomembno področje zgodnje pomoči otroku in njegovi družini. Prikrajšanost v zgodnjem otroštvu ima namreč težko popravljive posledice pozneje v življenju. In kako je poskrbljeno za te otroke, ko gredo v šolo? S kakšnimi težavami se pri tem srečajo otroci, starši in učitelji?
O tem veliko ve Sabina Korošec Zavšek, ki pravi, da je pri nas nasploh kar dobro poskrbljeno za otroke s posebnimi potrebami, na nekaterih področjih te skrbi pa škriplje. V svoji dolgoletni praksi je delala na različnih področjih: bila je učiteljica v šoli s prilagojenim programom, ravnateljica tovrstne osnovne šole v Žalcu, članica ter občasna vodja senata Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na Zavoda RS za šolstvo v Celju. Še vedno je specialna pedagoginja v OŠ Glazija in mobilna specialna pedagoginja za izvajanje dodatne strokovne pomoči otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v OŠ Griže. Ob tem je tudi ustanoviteljica zasebnega Centra za pomoč otrokom in staršem Žalec, kjer se s sodelavkami veliko posveča otrokom z avtizmom, pred časom je postala še predsednica Zveze NVO za avtizem Slovenije. Da se je mnoge zgodbe dotaknejo, je bilo mogoče razbrati v pogovoru, saj si ji je ob nekaterih spominih zatresel glas.
V minulih mesecih se je veliko ukvarjala predvsem z novim projektom, imenovanim Strokovni center Vsi, ki ga vodi in ki bo v OŠ Glazija in še treh slovenskih šolah s prilagojenim programom do jeseni 2020 ponujal pomoč otrokom s posebnimi potrebami v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter družinam, na voljo pa bodo tudi usposabljanja za strokovne delavce. Posebej pomembne so brezplačne terapije za otroke, ki jim jih nudi projekt, pravi sogovornica, ki nikoli ne miruje, ko gre za iskanje novih pristopov, metod in možnosti pomoči otrokom s posebnimi potrebami.
Več v tiskani izdaji NT
TATJANA CVIRN, foto: SHERPA
Nedavni komentarji